Igrišče
Travnata igralna površina NK Serdica velja za eno najboljših in najlepših ne samo v Pomurju, ampak tudi v Sloveniji. To je potrdil vsak, ki je po otvoritvi leta 2005 stopil na serdiški teren. Seveda pa ni bilo vedno tako. Starejši bodo znali povedati, kako blatni so bili po tekmah na prvotnem igrišču, ki je sicer bilo na isti lokaciji, vendar brez urejene drenaže in jarkov.
Leta 2003 so se pričela dela na obnovi igrišča. Poleti 2005 so bila dela dokončana in v Serdici imamo igrišče, ki z merami 105 x 68 m ustreza mednarodnim merilom. Tako so se uresničile sanje predsednika Karla Horvata, ki je tudi osebno vložil daleč največ truda in delovnih ur v gradnjo terena. Vendar tak teren zahteva tudi posebno vzdrževanje in nego, za kar skrbi sam predsednik kluba, ki večino svojega časa preživi na serdiškem igrišču. Po otvoritvi je največji problem predstavljalo zalivanje trave, ki je bilo zelo zahtevno, saj je bilo treba ob vsakem zalivanju po terenu napeljati cevi, jih prestavljati in na koncu spet pospraviti. Vse to je vzelo ogromno časa in energije predvsem predsedniku Horvatu, ki je največkrat bil pri tem delu sam. Zato se je UO na pobudo predsednika odločil, da se v igrišče vgradi sodoben namakalni sistem. Poleti leta 2009 je tudi ta investicija bila predana namenu.
Glas o odličnem terenu se je razširil po celi Sloveniji. Poleti 2012 je na našem igrišču svoje pripravljalne tekme odigralo kar nekaj ekip, predvsem iz vzhodne Evrope. Največ pozornosti je vzbudil NK Maribor, potem sarajevski Željezničar in nekaj srbskih, poljskih, ukrajinskih ter azerbajdžanskih ekip. Marsikdo je bil presenečen, ko je ob igrišču zagledal znane obraze Zlatka Zahoviča, Mirana Pavlina in Saša Gajserja, članov zlate generacije slovenskega nogometa, ki so snemali igro nasprotnikov v kvalifikacijah za Ligo prvakov, sarajevskega Željezničarja. Vsi gostje so pohvalili odličen teren in obljubili, da še pridejo.
Igrišče danes predvsem po zaslugi neutrudnega predsednika Karla Horvata ustreza visokim merilom, saj imamo eno najboljših travnatih površin v širši pokrajini, na kar smo lahko izredno ponosni.
